Dobrota je sirota

Ne govorijo zastonj, da je dobrota sirota. Človek se potrudi, naredi nekaj na svojo škodo iz dobre volje iz prijaznosti do sočloveka, v misli, da bo naredil nekaj humanega, potem pa naleti na suhoparen pogled, ki izraža, namesto hvala, nekaj takega kot, ej kaj bi dej rad priznanje?! Toliko o humanosti, prijaznosti in hvaležnosti. Človek sploh ne prepozna več dobrote, ker se nam zdi samoumevna, češ dolžnost človeka! Ne ti ni dolžnost, kaj pa če se v tem trenutku obrnem za 380 stopinj in postanem egoist, vase zagledan, samo všečen človek. Ne rečem da jih ni, okoli mene je takih dosti. Sreča, da so na svetu, da se svet sploh lahko vrti.

Kaj lahko pričakujem v zameno, če nekomu naredim nekaj dobrega? Bo to meni vrnil nazaj? Kaj pričakuje tisi, ki meni naredi kaj? Življenjske resnice so zelo zamotane ampak, ko jih spoznaš se ti ne zdijo kaj posebnega. Kaj sploh pomeni dobrota? Doniranje denarja, oblek? Ali pihanje na vest, češ če ne daš 1000 evrov te bo doletelo to in to, in si ne human, nisi človek…Ja prosim lepo, kaj lahko dam tebi vse jaz pa grem fehtat!?? Je to dobrota? Je mogoče dobrota to, da izgledaš ti lepo v družbenih očeh? Vseeno se mi zdi, da če nekomu narediš nekaj dobrega iz svoje dobre volje, da se ti povrne ali od tistega ali pa iz kozmusa. Ampak nekateri smo ustvarjeni samo zato, da dajemo, redko kaj prejmemo. Ni lepo pričakovati povračilo, ampak hej kaj pa moja rit? Kdo bo pa meni kaj dal, pomagal? Potem pa pride tisto, če pomagaš meni potem lahko tudi sebi. Na pa smo spet tam, za vse ostaneš sam!

Potem pa ne bom pomagala in dala ničesar več nikomur, zato da bom zadovoljna jaz, pa da potem upravičeno prosim za kaj! Jah pa mi ni treba več delat se učit in lahko grem na ulico prosit in fehtat pomoči, itak mi bojo pomagali, ker sem boga.

In potem se spet tepe moja življenjska filozofija in realnost..

Nikoli mi nihče ne reče kak si ti v redu, si naredila tole in tole in je dobro, ja wtf komu jaz to delam, da se ne opazi?!?! Meni je dovolj, če se opazi, ne želim ničesar materialnega v zameno, ne želim bencin, če sem se pripeljala h komu na obisk, želim pa si dobro besedo: hvala za obisk, sem te vesela, ali pa nasmeh. Je to danes tako težko?? Saj je samo beseda, nič te ne stane, meni pa pomeni precej! Kam je šla človeška dobrota. Še vedno izpodbijam rek, da je dober človek reven človek..mogoče je materialno res reven vendar je srečen, notranje zadovoljen s tem kar ima. In le obstaja dobrota, in hvaležnost treba je najti le prave ljudi za to. Povem na glas srečna sem, da imam trenutno okoli sebe ljudi, ki cenijo malenkosti, ki znajo reči hvala, ki naredijo nekaj za drugega, za srečo drugega. In jim gre tudi tole:

Hvala, ker si!!

by banana