petek, 29. maj 2009

Male malenkosti velikega pomena

Včasih se vprašam, zakaj mi malenkosti, ki so za druge nepomembne, spreminjajo mišljenje, razpoloženje in življenje? Zakaj sem na njih tako občutljiva, da včasih ne vidim velike stvari? Mogoče zato, ker je lažje narediti neko veliko stvar, kot pa malenkost za katero je verjetno potrebno dosti več truda in volje.. Ja zgodi se, da zaradi majhne stvari ne vidim velike. A pa vseeno imam rada malenkosti in se jih potrudim tudi sama narediti; ali pa se vsaj trudim? Včasih takšna malenkost dosti pove o človeku, mišljenju in osebnosti nasploh. Pove, koliko se človek trudi za njega pomembne stvari v življenju, pove kako doživlja svet in kako opazuje stvari v življenju, pove tudi ali je človek malomaren ali prekleto natančen. In res ni prav, da človek gleda samo na malenkosti in ne na velike stvari, ki se zaradi njega zgodijo. Vendar pa so malenkosti tudi pomembne, mogoče ne zmeraj in jih je treba včasih tudi zanemariti nekako narediti nepomembne, vendar ne zamolčati; pomembne za tiste, ki iščejo popolnost, čeprav vedo, da je ni mogoče doseči. A vseeno se trudijo.... Vsak si po svoje razlaga pomembnost malenkosti, mogoče zaradi besede same, mogoče pa zaradi vsebine in posledic, ki jih ta malenkost kljub svoji lastnosti naredi na drugega človeka.
Ja bluzenje res, ampak, če si predstavljaš zase pomembno malenkost, ki za nekoga drugega ni, potem se ve o čem govorm, v nasprotnem primeru pa ne....

Ampak seveda to je moje razmišljenje...

petek, 22. maj 2009

Naslov ni potreben

Ne morem, da ne grem mimo... berem novice na teh internetnih straneh, siol, 24kur.... pa mi pred oči "skoči" slika prsate ženske z napisom: 21 letna punca išče fanta za resno zvezo?? Kaj za hudiča? 21 letna prsata punca ne more najti fanta v realnem žvljenju, mora obiskovati strani kot so zmenkarije, frendi flirt, pa ona-on, jaz -ti, jaz tebe dal dol... pa kaj vse še! Ja pa hudiča kdo sploh to obiskuje, kakšen depresiven človek, kako nesrečen, kaj je narobe z njim, da mora na teh straneh iskat partnerja, za božjo voljo! Naj gre ven na zabavo, v življenje, ni potrebno, da je pijan kot žolna, da si najde pošteno punco, samo naj se odlepi stran od prekletega računalnika in dejansko spozna nekoga. Res ne razumem kaj se plete po glavi tistim, ki se dejansko prijavijo za iskalce in upajo na ljubezen prek tega? Na ljubezen??! Prijatelje je pa takole sploh brezveze iskat, potem pa res nima socialnega življenja, če mora iskati prijatelje. Ja razumem nesreča u ljubezni, ja tud jaz sem jo imela, pa se nisem poslužila teh trapastih spletkarij. Sploh pa, kako veš, da te tista oseba z njeno sliko ni "nategnala ko štrumpantl", pa da se izdaja za nekoga, ki ni, pa da je zasedena pa ti to ne pove, ali pa da se hoče s takimi ljudmi samo krepko pozajebavati?? In potem, namesto, da bi vseeno šel med ljudi, čeprav pijane in zadete ampak vseeno ljudi, te tista oseba še bolj priklene na računalnik, saj čakaš maile, sporočila, "realne" slike in še kaj? Pa kje je tu ljubezen? No pa recimo, da ti ta oseba potem ni več všeč, ti pa si ji prijazno povedal telefon naslov in vse podatke, da ti ja potem ne da miru, če se je res slučajno zaljubila vate ali karkoli? Ali še huje, da se zaljubiš ti ona pa te ne želi ali pa zahteva samo prijateljstvo in te spremlja na vseh korakih, mislim, da bi tako še težje prebolel osebo kot pa, da jo zbiršeš iz telefona, skuriš slike in greš z življenjem naprej.
Najbolj zanimivo pri tem pa je, da so zagreti za to tudi fantje? Ja hudiča tole je pa preveč!! O tem pa res ne vem kaj reči... Pa sem mislila, da so fantje tisti, ki, če le stopijo na cesto, zahaklajo 2 punci naenkrat! Za punce sedaj nekako razumem, ampak, da fant išče punco preko tega in celo za resno zvezo? Kaj potem pa imata obletnico? Tedaj, ko jo doda med prijatelje, ko se vidita, ko jo poseksa? Kdaj?

Dajte fantje in punce, vsak najde partnerja zase ( upam, da za vedno) vendar ne tako, vseeno pojdite ven med ljudi iskat partnerja, je preizkušeno pa čeprav ga srečaš na največji pijanšni u Savinjski dolini in čeprav sta ravno tedaj oba trezna! Še vedno-vsaj jaz, prisegam na realno spoznavanje partnerjev, internet naj bo samo sredstvo, kako tej osebi povedati, da jo ljubiš.

petek, 8. maj 2009

Obletnica zadne objave

Po nekem čudnem naključju, sem začela brat najin stari blog. To so bili časi, ko so vsi pisali in imeli bloge; ko so se ljudje, ki ga niso pisali zdeli za čudne in tisti, ki so ga želeli pisat pa ga niso zato, da ne bi bili "taki kt vsi". No pa tudi, če je mogče kdo podal link do bloga ga iz principa niso pogledali, ker pač so bli "fouvšni", da ima nekdo domišljijo,veselje in jajca dejansko pisat. Sedaj pa so drugi časi.
Pred kratkim sva se avtorja ob rujni kapljici odločila, da poskusima nadaljevati pisanje zaradi naju, najine duše in veselja, ker nikoli ne veš, kdaj ti pride tvoje razmišljanje prav! No pa ker smo čakali in čakali kdo napiše prvo objavo ali pa preprosto ni bilo časa, se je meni dans skotalilo po glavi zakaj pa ne? Zakaj ja? Zato, ker samo tako lahko svojo dušo odrešiš tavžnt bedarij, misli in skrbi, zakaj pa ne? Zato, ker rada pišem? Zato, ker zbiram matarijal za knjigo? Hec...al pa tud ne?
Mogoče pa tudi zato, ker bo kmalu obletnica zadnje objave. In sicer bližajo se lampijončki, za katere upam, da se ne bodo končali tako kot lansko leto. Ne znam opisati čustev, ki so pogojeni s tem ampak lahko povem samo, da letos nimam volje do lampijončkov. Nimam pa volje zato, ker se po kakšnem" posebnem" dogodku potem najde tisoč pametnejših ljudi od mene z brezveznimi nasveti in z malo ali nič izkušnjami. Zaradi njih potem postanem nepomembna in vso dobro delo in trpljenje z mano. Pač tako je, vedno je boljše tisto, kar ni tvoje!

No pa upam, da bo vseeno objava po tem datumu precej drugačna kot pa je bila do danes in da ne bo zadnja.

E, tako prebila sm led, sedaj pa upam, da bo tole zopet zaživelo.

lp banana