Priprave na cvetno nedeljo

Mislim, da bo vsak, ki je nekoliko veren in sklon k raznim stari običajim in šegam, to soboto pridno nabiral šibe za izoblikovanje snopa ali butare, kakor pač se v katerem kraju reče. No tudi mene ti danes čaka.. Morm šibe nabrat, pa pušpan(rastilna kot jo mi imenujemo)nabrat, pa ateja lepo prost, da mi to skompletira skup, potem še mamo lepo gledat, da mi to okrasi z rožicami iz krep papirja in potem zelo naglas omenit babici, da grem v cerkev in na "žegn" in tako po ovinkih povedat, da naj prprav par evru za pridnost. In potem ko je vso to rastlinje vkup dano zgleda nekako takole..



No edina stvar potem sledi, da je treba zjutraj v nedeljo dvignat svojo rit in pograbit snope, butare se sklačit u avto in potrpet procesijo in branje svetega pisma, zgodbo o Jezusovi izdaji...

Spomnem se, ko sem bila mala, da smo tekmovali, kdo ima največji snop, potem kdo ima najlepše okrašenga, kdo ima največ stvari gor, koliko pomaranč...
In potem, ko smo se dolgočasili pri maši smo z veseljem molili snope pod nos drugim, ji praskali po hrbtu in se delali butaste, ko so nas hoteli okregati. Seveda je zaradi teh norčij včasih všel kakšen otroški smeh, in potem je sledil župnikov pogled v smislu.ŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠ
Tedaj smo z veseljem hodili v cerkev in pričakovali praznike. Sedaj pa nekako ni več tega, mogoče zaradi vseh drugih stvari, ki jih imamo, ali pa smo preprosto pozabili, kako lepo je pričakovati, vendar pa so spomini vedno sladki.
Nekako še vedno strmim k preteklosti in želim sedanjost ustvarjati podobno, samo zaradi vzdušja doma...

Pa veliko pisanko želim..

banana