Dan smolčkov

29. februar je dodatni dan v prestopnem letu od uvedbe gregorijanskega koledarja.

Leta 46 p. n. š., je Gaj Julij Cezar preuredil takrat veljavni rimski koledar in ga nadomestil z novim, po njem imenovanim julijanski. Papež Gregor XIII. pa je dobrih 1.600 let pozneje pripravil koledarsko reformo, ki je v večini katoliških dežel začela veljati leta 1582. Gregorijanski koledar je premostil razliko desetih dni med izračunanim (koledarskim) in dejanskim prvim pomladanskim ščipom, ki se je nabrala od uvedbe julijanskega koledarja.

Tako je 1582. leta oktobra izjemoma odpadlo deset dni. Gregorijanski koledar so prevzeli v habsburški monarhiji, čez slabi dve stoletji v protestantskih deželah, v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pa šele leta 1919.

Pravoslavna cerkev še vedno vztraja pri julijanskem koledarju, zato cerkvene praznike praznuje trinajst dni za rimokatoliškimi. Leta gregorijanskega koledarja so razdeljena na dve skupini: na navadna in prestopna leta. Prestopno leto ima pred 1. marcem dodaten dan, 29. februar, in tako traja 366 dni. S tem dodatnim dnem vsako četrto leto je razlika med koledarskim in Sončevim letom tako majhna, da se je bo za en cel dan nabralo šele leta 4862.

In koliko od vas vas je rojenih na vrinjeni dan? In danes sladko prazujete oz. ste že včeraj, za vsak slučaj ali iz navade, ker je tako težko dočakati spet datum 29.
Ljudem rojenim 29. februarja, se v angleščini reče leapers (izraz izhaja iz besede leap day, kar pomeni prestopno leto), pri nas v Sloveniji pa so se poimenovali kar smolčki in so tudi združeni v društvu iz istim imenom. Po vsem svetu naj bi bili kar štirje milijoni ljudi, rojenih 29. februarja. 4leta čakanja na rojstni dan, si kar predstavlajm kakšna zabava mora to biti danes, in pa kako mladi so ti slavljenci!

Vsem smolčkom želim še na mnoga srečna leta in pa vse najbljše za rojstni dan!

želi banana