Je komu mar, kako se jaz počutim?

Ne, mislim, da ne! Ker kar se dogaja trenutno v mojem življenju je doživljanje razočaranja, stojim na mestu in se ne morem premakniti, doživljam sladke spomine, kako je bilo lansko leto tak čas...
Res, da je letos vse posledica tega, ampak še vedno bi lahko bilo drugače... pogrešam sprehode po parku, debate o tem in onem, polnočne izpade, in polnočna poležavanja po parku, gledanje v zvezde in smeh, ki ni niti slutil, kakšni dnevi sledijo le leto dni od tega...

Je komu mar, kako se kdo drug počuti? Tudi ne...pa bi moralo.. Meni je! Mogoče zato, ker me je usoda zajebala že ob rojstvu in mi dala to jebeno lastnost, ki se ji reče vest in dobrota! Ima kdo idejo, kako se tega znebim? Kako naj dosežem, da skrbim samo za svojo rit in da se mi jebe za svet?
Ne, tu ne gre več samo zame? V mislih imam cel kup prijateljev, ki mi dosti pomenijo pa jih ne vidim več. Gre za to, da nismo fukin kozmosu nič nardil pa nas tepe za brezveze? Ah ne ja, da je življenje bolj zanimivo!!! Ne razumem, da smo vsi ljudje pa da nekateri vseeno uživajo v jebanju!!! Zakaj le!!!Kaj zahtevajo od nas! A ni bolje da to povedo in bomo to naredili, kot pa da uživajo o tem, da se jebemo in sami iščemo rešitve in način kako živeti in kako se boriti za kruh!?!?! Ja angel varuh me je očitno zapusto...

Kaj je tu pravično?!?! PRAVO ŽE NE !!!!!!!!
eh brezveze s svojim dejanjem nikol nism mogal neč spremenit nevem zakaj bi zdej z besedo ...

banana