ponedeljek, 21. april 2008

FOR GRANTED!!!!

Danes živimo hitro in nekvalitetno. Vse stvari zaznavamo, ker so tam! Nikoli se ne vprašamo, zakaj so tam? Za koga in s kakšnim namenom? Nikoli se ne vprašamo, kako vidimo te "pripomočke"; za lajšanje življenja ali zato, ker jih potrebujemo za neko globljo, notranjo popolnost?
Človeka mora napasti neka skrb, dvom, razočaranje, neuspeh, da se zaveda stvari okoli sebe! Da si pride gor, da stvari ne sme jemati " zdravo za gotovo" ! Prijatelji, ljubljene osebe in tudi narava niso tam zato, ker pač morajo biti in ker so, ampak zato, da nas dopolnjujejo. Na žalost se zaradi šole službe in dela niti ne zavedamo, kako pomebni so ti ljudje za nas, saj nimamo niti malo časa preživeti nekaj trenutkov v njihovi bližini ali pa se preprosto sprehajati po pomladno se prebujajoči naravi!
Stvari jemljemo preveč površno, niti se ne poglobimo v tisto, kar delamo, saj se nam vedno kam mudi. Umiri se! Sedi! Spregovori besedo z nekom, uživaj v soncu, v čudovitem dišečem zraku... Naredi kaj zase in za ostale! Ampak zakaj! Saj itak samo tekmujemo med sabo!?! Tekmujemo v šoli med sošolci, tudi med prijatelji... Samo hitenje; hitreje, močneje, boljše....Mogoče se mi to poraja, ker sem šibka? Ali pa sem samo obzirna in sem dobila v tem mesecu polnem razočaranj in metanju stran dragocenega časa, spoznanje ? Mogoče pa mi je mar za te stvari in ljudi, ki so okoli mene in sem jih do sedaj jemala zdravo za gotovo- ne spomnem se slovenskega izraza, ja vem žalsotno...
Ko človek gre skozi neke težave, ki niti ne ve, kako bi jih rešil se razvija in duševno uči? Mogoče sem falila fax.... Mogoče je tole kr nekej, ne, polepšajmo to je tok misli...

Kolikokrat ta vikend ste globoko vdihnili sladki vonj po cvetju?
Kolikokrat ste se zazrli v nebo in ustavilil čas s pogledom na nebeško modro pomirjajoče nebo?
Kolikokrat ste rekli, da bi radi ustavili čas?
Kolikokrat ste obiskali nekoga, ki vas ne more obiskati?
Koliko časa ste preživeli doma v družbi domačih?
Kolikokrat......
Kdaj ste nazadnje pokazali ljubezen do ljubljenih oseb pa magari s tem, da ste posesali dnevno sobo?
Vse to šteje....z vsem tem se (lahko) počutite boljši človek, čeprav se vam podira svet...
Malenkosti delajo čudeže...

Polešajmo si kruti svet, nihče ne bo nič naredil za druge....

lepo pomlad želim...

banana

Ni komentarjev: